Kompleks stavb Bekavci-Ivandić
Na predelu Donji Kričak z antologijskimi arhitekturnimi značilnostmi je dragocen primer plebejske arhitekture.
Prosik
Zastrašujoča soteska in kanjon na visokogorski skalnati planoti. Arheološka najdišča z znaki bivanja neolitskega človeka na Balkanu (6000 do 2000 let pred našim štetjem). Primer tradicionalne podeželske arhitekture, vodnjaki, mlini za olive in krušne peči dopolnjujejo ta edinstveni prostor, ki je bil prizorišče številnih hajduških in drugih napadov.
Zaveterje
Z zaselki Uršič, Brkulji, Tomaši in Drinova in Bartulovići. To so zaselki, v katerih se je čas ustavil, kjer se kamnite hiše nahajajo v kamnu in kamnu. Obstajajo štirje čudoviti zaselki, ki so se ohranili do danes in dolgo zapuščena vas Drinova z bogato arhitekturo, ki se nahaja v bližini paleontološkega najdišča Drinova.
Napoleonova cesta
V času njegovega vladanja (1808-1813) Francozi so v zelo kratkem času zgradili cesto vzdolž celotne Dalmacije – od Obrovca do Boke Kotorske. Znana je po imenu „Napoleonova cesta“ oziroma „Francoska cesta“, zgrajena pa je bila po zaslugi Napoleonovega vojskovodje in vojvode dubrovniškega Augusta Marmonta, katerega se hrvaška zgodovina spominja po številnih naprednih ukrepih, katere je kot vojaški poveljnik Dalmacije in namestnik ilirskih pokrajin podvzel v hrvaških krajih. V tem delu bi morala cesta preko prelaza Neviste in Poletnice (Gornja Brela), povezati Makarsko primorje s francosko cesto, ki je potekala skozi Zabiokovlje v smeri Grabovac - Zagvozd-Župa-Rašćani. Naši ljudje, ki so gradili cesto pod prisilo, so bili za svoje delo plačani v hrani. Žal pa se zaradi umika francoske vojske gradnja tega dela ceste ni zaključila; dragocene ostanke suhih zidov te ceste lahko vidimo pod Nevisto in Poletnico.i.
Ruševine Hercegove utrdbe
Na pobočju Biokovu nad Breli se ob klifu nahajajo ruševine stavbe, ki jo ljudstvo pozna pod imenom Hercegovski stolp. To je bila stavba, ki je imela samo zgornja vrata in eno samo okno, pot do stolpa pa je tlakovana s ploščami, zloženimi ena do druge in ko hodite po njih, vse zveni, tako da te vojvoda Stipan v stolpu sliši. Turki so hoteli vojvodi Stipanu zasesti utrdbo in so ga več mesecev oblegali v upanju, da ga bodo pomorili z lakoto, saj na noben način niso mogli stolpa zasesti na tih način. Nekega dne je vojvoda Stipan sedel zunaj in rezal sir. Polovica sira se je odkotalila, zdrobila in padala po Turkih. Takrat so Turki umaknili, rekoč: ''Kako bomo mi njega umorili z lakoto, ko nas on tolče s sirom''. In tako so se Turki odrekli zasedbi Stipanovega stolpa.
Stolp na Poletnici (387m)
Lokalna značilnost z ostanki turškega stolpa iz 16. in 17. stoletja. Znana po različnih srečanjih s Turki. V enem izmed njih je umrl tudi Hasan-aga Arapović, mož Hasan-aginice iz enako imenovane narodne balade.
Cerkev «Gospe od Karmela»
Se nahaja v Solinah, je bogat spomenik baročne arhitekture, ki se skladno vklaplja v okolico, zgrajena je bila 1715. leta, v znak hvaležnosti za zmago nad Turki, zato se cerkev imenuje tudi cerkev "Gospe od Pobjede».
Cerkev «Gospe od zdravlja» (stara)
V Breli zgornji, iz začetka 18. stoletja, z rustikalno obliko dalmatinskega baroka, karakterističnim za dalmatinsko zaledje.
Cerkev Sv. Ilije
Enostavna cerkev iz začetka 18. stoletja, z značilnostmi ruralne arhitekture.
Cerkev Sv. Nikole
Cerkev je iz pred-turških časov, stara približno 5. stoletij, nameščena na hribu, visokem 572 m, pod Bukovcem. Sveti Nikola je bil stoletja – vse do nedavnega – patron Breljanov
Cerkev Sv. Stjepana
Se nahaja v Donjem Selu, zgrajena je bila leta 1897, pred tem pa je bila na tem mestu že dvakrat zgrajena cerkev. Moderna gradnja visoke kulturne vrednosti. Sveti Stjepan je zaščitnik občine Brela.
Cerkev «Gospe od Zdravlja» (nova)
Župnijska cerkve Brele, zgornja. Zgrajena je bila leta 1939.
Kapela Sv. Kajo
Se nahaja na Nevisti in se omenja že leta 1768. Obstaja več legend, povezanih z območjem okoli kapele. Od sedla v smeri proti zahodu je stal približno 1,5 metra visok križ, kije označeval točko na kateri je Sv. Marija ukazala Breljanom ter jih opozorila, da jih bodo napadli Senjčani. Ni jih le opozorila, temveč jih je rešila saj je Senjčane pomorila s konopljo. In danes lahko vidimo grobove izpod kapele Sv. Kaje in vzdolž Francoske ceste. Križ so ljudje poljubljali ob prihodu in odhodu, oziroma vsakokrat, ko so šli mimo kapele Sv. Kaje. Nad kapelo Sv. Kaje pa se nahaja plošča v obliki kolesa. Stari ljudje so otrokom prepovedali prehod preko nje, ker so se tu igrale vile in ljudje so se bali, da jim bodo odnesle otroke.
Kapelica Sv. Roko
V Donjem Selu, poleg cerkve Sv. Stjepana, zgrajena je leta 1856.
Gospina kapelica na Dupcima
Zgrajena leta 1870 na samem prelazu, ter premeščena v času gradnje današnje avtoceste.
Gora Biokovo
Najstarejše znano ime za goro Biokovo izhaja iz grške besede „Adrion“. Dalmacijo je razdelila na obalno področje in dalmatinsko zaledje. Najvišji vrh Biokova je Sv. Jure (1762 m). Zanj je značilna velika pestrost vegetacije, ki obsega 2274 rastlinskih vrst, med njimi številne endemite, od katerih je najbolj znan „Biokovski zvonček“. Tudi živalski svet je zelo raznolik saj tu lahko najdemo volka (Canis lupus) in merjasca (Sus crofa); leta 1964 se je začel v gore vračati balkanski gams (Rupicapra rupicapra balcanica L.), leta 1968 pa muflon (Ovis orientalis musimon Pallas). Na pobočjih Biokova lahko najdemo tudi planinskega orla, orla kačarja, skalno jerebico, lisico ter številne druge živalske vrste. Modras je edina strupena kača na območju Biokova. Vsekakor je vredno obiskati botanični vrt v Kotišini. Leta 1981 je bila razglašena za krajinski park. Pravijo, da je del Biokova, ki se nahaja nad Breli, najlepši
Predstavitveni center Gornja Brela
Obiščite razstavo Biokovo s spremnimi besedili v hrvaškem in angleškem jeziku. Predstavitveni center se nahaja v stavbi, ki so jo leta 1908 zgradili bratje Bekavac.
Nevistina stina (Nevestina stena)
Večna pripoved o veliki ljubezni mladeniča in dekleta, ki ju zlobna usoda spremeni v kamen na Nevisti. Nevistina stina je prečudovita razgledna točka ter hkrati tudi prelaz, ki je bil nekoč edina povezava med obalo in Zabiokovljem .
Po legendi naj bi se dekle od nekje "zgoraj", najverjetneje iz dalmatinskega zaledja, poročilo na obali. Mati je nasprotovala tej ljubezni, predvsem pa hčerini poroki z nekom, ki ji ga ni izbrala družina. Morda je bil problem tudi v tem, da je bil mladenič z Obale oziroma iz revnega kraja ? Kakorkoli je že bilo, mati je hčerko pospremila z besedami: Ko boš morje zagledala, Bog naj te spremeni v kamen! Kljub tem grozovitim besedam se je poročna povorka, ki sta jo vodila ženin in nevesta na konju, odpravila na pot, nesluteč, kakšno moč ima materin urok. Ko je vesela druščina prispela na vrh gore nad Breli, se je urok uresničil. Dokaz temu so skalnate stene v obliki konja z mladoporočencema, pogač ter posod za vodo, ki so bile izdelane iz ustrojene kože. Če pogledate zelo pozorno, boste lahko videli nevestino tančico, ki jo je prav v tistem trenutku veter snel z njene glave, ter celotno poročno povorko, ki je sledila mladoporočencema. Danes jih je težje videti, če jih izrecno ne iščete, saj so borovci skozi desetletja kar precej zrasli.
Plaža Dugi rat
Ena izmed najlepših peščenih plaž na svetu se nahaja na rtu, prekritim z borovim gozdom. Ameriška revija „Forbes“ jo je leta 2004 proglasila za najlepšo plažo v Evropi in 6. na svetu! Na Hrvaškem je prejela številne nagrade.
Kamen Brela
To je ime znane skalnate stene, ki se je davno nekoč z gore Biokovo odkotalila v morje. Nahaja se ob plaži Dugi rat (nekdanja Punta rata). Poraščen z borovci, za katere se zdi, da se dvigajo iz morja, je postal simbol Brel in je tudi zaščiten kot naravni spomenik.
Votlina Pozjata
Velika votlina, ki je v preteklih časih pogosto reševala ovčarje, poljedelce, lovce in ostale prebivalce, ki se skrili pred vremenom, ki na tem mestu pogosto in hitro menja svojo naravo. V poletnem času je bila namenjena velikemu in malemu govedu za zatočišče. Do votline lahko pridete iz več strani: Šute iz Rastovca preko Kala, Topići preko Topola, G. Brela preko Bukovca in Bartulovića, kot najkrajšo planinsko potjo, ki je označena z znaki.
Jama Zmajevača
Jama, ki je dostopna vsakemu ljubitelju narave. Vhod je širok samo 70 cm, za spust je priporočljivo uporabiti vrv in razsvetljavo. Notranjost jame preseneča z lepoto stalaktita, stolpov in zidovi. Jama Zmajevača se razvršča v skupino neobičajnih in zanimivih jam, ker ima veliko odprtino površine približno 1400 m2 in globine 162 m. Na dnu jame se nahaja velik prostor, dimenzij 70*35 m. Posebno je zanimiva, ker se lahko v jami spuščate do velikih globin, pri dnevni svetlobi.
Šuplja stina (volta stena) ali „Biokovsko oko“
Se nahaja se na vrhu gore Biokovo, nad Breli. To je naravni pojav skozi katerega se nudi čudovit pogled na vasico Brela. Skala zgleda kot ogromno oko, s katerim Biokovo gleda proti obali in nas varuje. Že sama fotografija potrjuje, da jo je vredno obiskati
Bukovac (1290 m)
Eden od vrhov gorovja Biokovo se nahaja nad Breli. Od Gornjih Brel do Bukovca je za približno 3 ure vzpona. Z Bukovca se nudi lep razgled na Makarsko in Omiško riviero, ter osrednji del masiva Biokovo. Tukaj je na višini približno 1030 m zgrajena planinska koča, kjer lahko po predhodnem dogovoru s planinskim društvom „Pozjata“ Brela prenočite.
Dupci/Vruja
Paleontološko najdišče, razgledna točka, prelaz, ožina in sedlo, kraj se ustvarjajo in divjajo izjemni vetrovi. Arheološko najdišče kostnega materiala iz obdobja pred več kot 500 000 let pr.n.š. "Morje, morje ..." pravijo, da so prav na tem mestu tako vzklikali Hrvati, ko so prispeli na Jadran. Veličastno mesto, kjer se pečine brusijo ob morju, na globini več kot 100 m. Gre se za sestav izvira sladke vode in celo dela reke Cetine, ki ponikne nekje v Zagori in izvira prav tu v Vruji. Velika jata rib, ki se zbira zaradi hranjenja in razmnoževanja ustvari čudovit prizor
Jama Medvidina
Skupaj s plažo Berulia, jama Medvidina je bila nekoč habitat sredozemske medvedke, po kateri je dobila ime. To je ena vrsta tjulenjev in eden izmed najbolj ogroženih vrst sesalcev. Tukaj jo imenujejo tudi morski medved ali morski človek. Ribičem je pogosto uničevala mreže, zato so jo smatrali kot sovražnika. Z obale Jadrana je izginila v 60-ih letih 20. stoletja, čeprav v zadnjem času obstajajo poročila, da je bila opažena.
Bijankovićev bor
To je bil eden najlepših in najbolj znanih borovcev v Brelih. Rastel je iz samega kamna in star je bil več kot 300 let, ko je bil zaradi malomarnosti pri gradnji hotela "Soline" uničen. Pod njego bogato krošnjo je sedel in meditiral ljubitelja Brel - škof Makarske Nikola Bijanković (1645 - 1730.), kateri je v mnogo čem zadolžil Brela in Breljane. Na istem mestu so v njegovo čast posadili novi bor in po njem imenovali ulico v Brelih. Po zmagi nad Turki pri Sinju leta 1715, je bila v Brelih zgrajena cerkev Marije Zmagovalke (danes cerkev Sv. Marije Karmelske).
Utrdbeni stolpi v Solinah
V kompleksu hiš Filipovića, ki so imele poleg stanovanjske funkcije tudi obrambno, za zaščito pred Turki. Po prenehanju nevarnosti sta bila oba stolpa preurejena v stanovanjske objekte.
